Sklad obrtnikov in podjetnikov dobil še dve tožbi proti državi
11. 04. 2011
Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) je dobil še dve tožbi proti državi, ki se nanašata na financiranje obveznosti države do SOP in na pridobivanje pokojninskega načrta. S tem je SOP dobil vseh osem do sedaj vloženih tožb proti državi.Vložena tudi pobuda varuhinji človekovih pravic
Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) je dobil še dve tožbi proti državi, ki se nanašata na financiranje obveznosti države do SOP in na pridobivanje pokojninskega načrta. S tem je SOP dobil vseh osem do sedaj vloženih tožb proti državi.
Prva dobljena tožba se nanaša na financiranje preteklih obveznosti države do SOP. Okrožno sodišče v Ljubljani je ugodilo tožbi SOP ter Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) naložilo izplačilo zneska za leta 2005, 2006 in 2007 v višini 10,8 milijona evrov, tako kot je to zahteval SOP glede na določila 232. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1). Država nosi tudi poplačilo stroškov zakonskih zamudnih obresti v višini 5 milijonov evrov in sodnih stroškov. Ali bo sodba pravnomočna, bo znano v tem tednu.
Druga dobljena tožba se nanaša na tekoče poslovanje SOP oziroma na pridobivanje pokojninskega načrta. Upravno sodišče v Ljubljani je ugodilo tožbi SOP proti MDDSZ, ker ministrstvo za delo ni izdalo soglasja k pokojninskemu načrtu SOP. Sodišče je ugotovilo, da je MDDSZ zmotno zavrnilo vlogo SOP za pridobitev soglasja k pokojninskemu načrtu, saj si je vsebino pojma 'aktuarske potrditve pokojninskega načrta' razlagalo preširoko. MDDSZ bi se moralo pri presoji pokojninskega načrta omejiti zgolj na sestavine predlaganega pokojninskega načrta in ne na kapitalsko neustreznost SOP. SOP ne bo imel zadosti rezervacij, dokler se država ne odloči, da bo stanje uredila. To je peta tovrstna sodba.
˝Trajanje pridobivanja soglasja k pokojninskemu načrtu je preseglo razumne roke. Petkrat je sodišče v primeru pridobivanja pokojninskega načrta presodilo v našo korist in vsakič z identično obrazložitvijo sodbe, MDDSZ pa vztraja pri svojem stališču, ˝ je pojasnil predsednik uprave SOP Bojan Jean.
˝Ravnanje uradnikov po našem mnenju krši človekove pravice naših članov, saj zavlačevanje postopkov in ignoriranje odločitev sodišča povzroča finančno škodo članom in s tem zmanjševanje pravic tako upokojenih kot dejavnih članov - upokojeni člani ne vedo, koliko časa bodo še prejemali pokojnine v obstoječi višini, aktivni člani, ki vplačujejo pokojninsko zavarovanje pa ne morejo biti gotovi, ali bodo za svoje premije prejemali ustrezne pokojnine. Zato smo varuhinji človekovih pravic poslali pobudo za pomoč pri reševanju nastale situacije,˝ še dodaja Jean. Neodzivnost države vpliva predvsem na 6.700 aktivnih članov poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki še vedno vplačujejo premije.
Spor med državo in SOP sega v leto 2000, ko je v veljavo stopil Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1). Zaradi delovanja po dokladnem principu SOP ob menjavi zakonodaje ni imel dovolj rezervacij za bodoče obveznosti do članov. Država je svoje obveznosti po 232. členu ZPIZ-1 do SOP priznala, in sicer za člane, ki so se upokojili pred 1.1.1983. Obveznosti države se nanašajo zgolj na vzajemni sklad poklicnega zavarovanja.
Vendar država sredstev ne nakazuje niti pravočasno niti v višini, za katero SOP meni, da mu pripada. SOP si tako že od leta 2000 po pravnih poteh prizadeva, da bi država redno in v celoti nakazovala pripadajoča sredstva, ali pa sprejela drugo ustrezno sistemsko rešitev, ki bi odpravila negotovost pri financiranju obveznosti države do SOP.
O SOP
Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) je vzajemna družba obrtnikov in podjetnikov, v katero je danes včlanjeno prek 15.500 članov. SOP je bil ustanovljen leta 1956 kot vzajemni sklad zdravstvenega in pokojninsko-invalidskega zavarovanja obrtnikov ter drugih samostojnih poklicev. Leta 1996 je poklicni pokojninski sklad prenehal sprejemati člane v vzajemno pokojninsko zavarovanje. Po prenehanju delovanja poklicnega pokojninskega sklada se je SOP preusmeril v tretji pokojninski steber in danes ponuja štiri produkte prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.
